O Rekordu Šmarne gore: Najkrajša pot na Goro je vedno predstavljala poseben izziv za lovce na rekorde. Alpinisti, atleti, kolesarji, nogometaši, smučarji tekači in ostali – vsi športniki iz bližnje in daljne okolice Ljubljane so se že desetletja preskušali na Šmarnogorski strmini in neformalno tekmovali, kdo bo hitrejši.  Tudi zato, da bi govoricam o malo verjetnih vzponih pod desetimi minutami naredili konec, smo se odločili, da uradno poiščemo najhitrejšega. Prvič smo “Rekord” organizirali leta 1991 kot spomladansko varianto klasičnega „Teka na Šmarno goro“. Istega leta naj bi jeseni pripravili še tradicionalni Tek, a so dogodki, ki so se zvrstili tistega junija in Slovenijo popeljali v samostojnost, preprečili načrte organizatorja.Pozimi 1996 smo zamisel o organizaciji Rekorda oživili, vendar je prišla pobuda povsem od drugod. Prvega februarja 1995 se je namreč v slovenskih gorah smrtno ponesrečil  Tom, eden izmed nas, članov Šmarnogorske naveze. Tako se je vsako prvo soboto v februarju 15 let zaporedoma ob vznožju Šmarne gore zbrala smetana slovenskega gorskega teka. V tem obdobju je bil »Rekord Šmarne gore« tekmovalno in organizacijsko prireditev na najvišjem nivoju v slovenskem prostoru. Iz tega obdobja beležimo doslej najhitrejši vzpon predstavnice nežnejšega spola – ženski absolutni rekord Mateje Kosovelj znaša 13min 18s. Med moškimi je bil rekord v lasti Zarnik Sebastjana – 11min 25s.Po desetletju in pol smo organizatorji pozimi leta 2011 izpeljali Rekord brez običajnega pompa – kot tekmovanje s posamičnimi starti. Od tedaj, pa do 20.izvedbe februarja 2015, je Rekord v »spremenjeni« podobi gostil kakovostno in številčno udeležbo tekmovalcev, ki so prihajali na našo tekmo kljub mrazu, vetru in snegu. Leta 2016 smo se organizatorji odločili tekmovanje prestaviti na vrhunec sezone – v sredino junija. Naša želja je, da Rekord Šmarne gore postane tradicionalen izziv športnikom od blizu in daleč.Sedanji absolutni rekord je bil zabeležen 13.junija 2017. Eritrejec Petro Mamu je eden najuspešnejših gorskih tekačev zadnjih let. Odzval se je vabilu in se udeležil 22. Rekorda Šmarne gore. Šmarnogorsko strmino je premagal v rekordnih 11 minutah in 8 sekundah. 11.junija 2019, pa je najhitrejši slovenski vzpon na Šmarno goro dosegel Timotej Bečan s časom 11min 13s.Nekaj utrinkov z Rekorda 2018:  1

     O Rekordu Šmarne gore:

 

Najkrajša pot na Goro je vedno predstavljala poseben izziv za lovce na rekorde. Alpinisti, atleti, kolesarji, nogometaši, smučarji tekači in ostali – vsi športniki iz bližnje in daljne okolice Ljubljane so se že desetletja preskušali na Šmarnogorski strmini in neformalno tekmovali, kdo bo hitrejši.  

Tudi zato, da bi govoricam o malo verjetnih vzponih pod desetimi minutami naredili konec, smo se odločili, da uradno poiščemo najhitrejšega. Prvič smo “Rekord” organizirali leta 1991 kot spomladansko varianto klasičnega „Teka na Šmarno goro“. Istega leta naj bi jeseni pripravili še tradicionalni Tek, a so dogodki, ki so se zvrstili tistega junija in Slovenijo popeljali v samostojnost, preprečili načrte organizatorja.

Pozimi 1996 smo zamisel o organizaciji Rekorda oživili, vendar je prišla pobuda povsem od drugod. Prvega februarja 1995 se je namreč v slovenskih gorah smrtno ponesrečil  Tom, eden izmed nas, članov Šmarnogorske naveze. Tako se je vsako prvo soboto v februarju 15 let zaporedoma ob vznožju Šmarne gore zbrala smetana slovenskega gorskega teka. V tem obdobju je bil »Rekord Šmarne gore« tekmovalno in organizacijsko prireditev na najvišjem nivoju v slovenskem prostoru. Iz tega obdobja beležimo doslej najhitrejši vzpon predstavnice nežnejšega spola – ženski absolutni rekord Mateje Kosovelj znaša 13min 18s. Med moškimi je bil rekord v lasti Zarnik Sebastjana – 11min 25s.

Po desetletju in pol smo organizatorji pozimi leta 2011 izpeljali Rekord brez običajnega pompa – kot tekmovanje s posamičnimi starti. Od tedaj, pa do 20.izvedbe februarja 2015, je Rekord v »spremenjeni« podobi gostil kakovostno in številčno udeležbo tekmovalcev, ki so prihajali na našo tekmo kljub mrazu, vetru in snegu. 

Leta 2016 smo se organizatorji odločili tekmovanje prestaviti na vrhunec sezone – v sredino junija. Naša želja je, da Rekord Šmarne gore postane tradicionalen izziv športnikom od blizu in daleč.

Sedanji absolutni rekord je bil zabeležen 13.junija 2017. Eritrejec Petro Mamu je eden najuspešnejših gorskih tekačev zadnjih let. Odzval se je vabilu in se udeležil 22. Rekorda Šmarne gore. Šmarnogorsko strmino je premagal v rekordnih 11 minutah in 8 sekundah. 11.junija 2019, pa je najhitrejši slovenski vzpon na Šmarno goro dosegel Timotej Bečan s časom 11min 13s.

Nekaj utrinkov z Rekorda 2018:

 1